02 Trish Wylie śąycie jak romans
WÂśród swoich
Boge Anne Lise Grzech pierworodny 06 Obietnica
Mandy M. Roth simmering seductions
Jeff Lindsay Dexter 3 Dexter in the Dark
Bć…dśĹź pewny siebie John Caunt
Diana Palmer Long Tall Texans 35 Lawman
Out of Body Experiences
Hardy Kate MiśÂ‚ośÂ›ć‡ na urodziny
Ian R. MacLeod The Light Ages
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Ali nisi tega prej vedel? Glej, tako rada sem te ime-
la; zdaj te pa nimam niã veã!«
»Prav ima0 , Rozalka. Jaz tudi nisem vreden, da bi mi
izkazovala svojo prijaznost. Najina pota peljeta nara-
zen.«
»To ti je 0 ele zdaj pri0 lo na misel?«
»Dolgo sem Ïe vedel, Rozalka, dolgo. Pa pozabil sem
bil za malo ãasa, zdaj sem se pa spet spomnil in ne vem,
kako bi dejal, ali da sem Ïalosten ali da sem vesel, da se
obraãa0 od mene.«
»Prej si se torej hlinil in lagal?«
»Ne hlinil, ne lagal, Rozalka,« odgovori Juri mo0 ko.
»Kar sem ti govoril, je bila resnica, ki je ne utajim nik-
dar in nikomur. Îal pa mi je bilo veãkrat, da ti nisem
razodel vse resnice. Zdaj, ker si se spametovala, pa po-
slu0 aj, kaj ti bom povedal!«
In Juri ji pove, kdo je in kaj ga ãaka, ãe ga dobi pravi-
ca v pest, in zakaj se mora ogibati domaãega kraja.
Strmé ga je poslu0 ala Rozalka, in ko je konãal, ni rekla
nobene besede; dala mu je roko, vsa bleda in hitela proã.
V izbo pri0 ed0 i pa je objela mater, in obe sta jokali, vsa-
ka nad svojo nezgodo. Govorila pa je zopet z Jurijem,
malo, o vsakdanjih reãeh in prijazno; on pa se ni jezil, da
mu je usoda tako naglo podrla zraãne gradove. Bil je
177
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
zopet miren, zakaj neprijetna skrivnost ni veã teÏila nje-
govega srca. âe me noãejo veã pri hi0 i, si grem drugam
sreãe iskat brez vse zamere, si je mislil. A ni kazalo, da
bi ga hoteli odpraviti; le 0 e bolj so se drÏali njegovega
sveta in njegovih naredb. In ko je enkrat sam zase stal in
premi0 ljeval Bog ve kaj, se mu pribliÏa Rozalka.
»Juri, ali pa nikakor ni mogoãe, da bi se sprijaznil z
gosposko?« ga vpra0 a.
»Jaz ne vem,« odkima Juri.
»Sãasoma te bodo menda vendar pozabili?«
»Upam, da ãez par let.«
»Recimo, da ãakava tri leta ali tudi pet let; kaj pa to?
Potlej me pa popelje0 pred oltar.«
»Ali s kak0 nim imenom, Rozalka, s kak0 nim imenom!
Ravno takrat se moram izdati. Zatorej, Rozalka, pozabi-
va, kar je bilo med nama; ãe ne, potegnem 0 e tebe v nes-
reão.«
»Ti nisi torej nikdar prost pred postavo?«
»Nikdar.«
»Pa OÏbe je vendar pravil, kako je u0 el voja0 ãini.
Malo let je bil na tujem in re0 en je bil.«
»To je bilo vãasih, Rozalka, a dandanes je, kakor bi se
vragu zapisal.«
»O Bog nas varuj!« je vzdihnila Rozalka in ga pustila.
Mislila je in mislila na vse strani, a nobene re0 ilne misli
ji ni dal razum, in vdala se je v svojo usodo. Materi ni
178
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
povedala niãesar o tej skrivnosti, sama je nosila svojo
Ïalost in spomin prej0 njih dni. A nerad si ãlovek prizna,
da nima nobenega upanja veã, in po nekaterih mirnih
dnevih so se ogla0 ale Rozalki zopet stare priljubljene
misli, in zopet je ugibala in ugibala.
»Kaj bi se ti zgodilo,« je ogovorila zopet Jurija, »ãe bi
se jim sam podal?«
»Da, Rozalka,« vzklikne Juri, »to je edina pot, ki nama
0 e ostaja.«
»Toda hudo te bodo gotovo kaznovali, in zaprli ne-
mara veã mesecev?«
»Ne, zaprli me ne bodo,« pravi Juri, »ampak pu0 ko
bom zopet nosil.«
»In koliko ãasa?«
»Bog ve. Najmanj petnajst, nemara pa tudi dvajset
let.«
»O moj Bog! dvajset let bi te ne bilo nazaj!« je dejala
Rozalka, in konãan je bil pogovor. Zopet je premi0 lje-
vala semtertja. Bolje ãez dvajset let ko nikoli, si je deja-
la, in teh mislije bil tudi Juri, ko mu je zatrdila, da vza-
me njega ali pa nikogar. Ko je pa Juri rekel, da pojde, ga
je zadrÏevala, naj vsaj to zimo 0 e ostane, ko so tako za-
pu0 ãeni.
»A ãe prej grem, se prej povrnem,« je dejal Juri, ki je
bil trdno sklenil Rozalki na ljubo povrniti se k vojakom,
naj velja, kar hoãe.
179
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»Oh, samo sedaj 0 e ne!« je tarnala Rozalka. »Nikogar
nimava z materjo, ki bi nama pomagal.« In s strahom je
mislila na tisti ãas, ko se bo Juri moral loãiti, in zdelo se
ji je vãasih, da bi bilo bolje, ãe on ostane pri njih. »Ko-
liko deklic se ne omoÏi,« sije dejala, »zakaj bi se jaz mo-
rala.« Bog ve, kaj se mu po svetu v tem dolgem ãasu pri-
peti! TolaÏila jo je nekaj ãasa ta misel, potlej jo je pa zo-
pet zavrgla.
Odkar je umrl Matija, je hodil ãe0 ãe v vas OÏbe, da je
Ïalostne tolaÏil, kakor je menil. »Enkrat mora vsak
umreti,« tako je govoril. »Nekateri pride prej na vrsto,
nekateri pozneje. Najbolje pa je kar na hitrem se prese-
liti v bolj0 i kraj, brez vsega trpljenja kakor pa leta in leta
muãiti sebe in druge. Kako tava ta ·tefan okrog! Ali bi
ne bilo bolje, da bi do svojega odmerjenega ãasa Ïivel
vesel in zdrav kakor nas kdo? Potlej naj ga pa pobere
smrt v boÏjem imenu. Ej, mati, le verjemi mi,« je prigo-
varjal jokajoãi vdovi, »Matiju se zdaj bolje godi nego
tebi in meni. On ne koplje veã teÏke ilovice in se ne boji
slabe letine; nas pa Bog ve kaj 0 e ãaka! Hudo zimo bomo
dobili, hudo, vse kaÏe tako, in kmalu bo tu. Kdaj so Ïe
odletele lastovice, in kako trdno se drÏi listje drevja, no- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
