Ivan Zorec Beli menihi
Laurell K. Hamilton Meredith Gentry 01 A Kiss Of Shadows
GKSC
Dunlop Barbara Gorć…cy Romans 959 Gra pozorów
[Polish] Horus Magia Sigili
Ed Greenwood Elminster's Daughter
Bochenski Sto_zabobonow
Foster, Alan Dean Aliens vs Predator War()
Coughlin William Kara śÂ›mierci
Arthur Conan Doyle The History of Spiritualism II
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Nak! Pater opat vselej hoãe govoriti z Ïeninom sa-
mim.«
»Aha, da ga 0 e kaj pesti! O, trdo ti zna prijeti, trdo!«
»Ubogi Kopiã, sam Bog vedi, kaj mu bo moralo 0 e ãez
hrbet, preden se bo smel musati ob Lizi.«
Take so utrinjali tja do mraka. Vse se je smejalo, Ko-
piãu pa je 0 lo le kar na jok. Joj, da bi 0 el pred meniha?
Kar sam in celó v samostan? Nak in nak raj0 i bi se
zapra0 il v vso vojsko Turkov, raj0 i bi se tri dni dal za lase
obesiti, raj0 i bi se golorit zbudil sredi cerkve, vse, vse
raj0 i . . .
Tisti veãer so beguni na Primskovem dolgo sedeli ob
ognjih in pili primskov0 ko vino, ki so ga iz hramov pre-
nesli v gradi0 ãe, da ga Turki ne bi uniãili.
Med veselimi je poniglavil le Trlep. Skrbelo ga je, kod
se bo razlival tur0 ki val in ali se bodo sti0 ki menihi na-
posled le kam umaknili.
252
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
XLV.
Stiãni je samo gospod AmbroÏ s hlapci skrbel, da
Vbi otel veã ko veã samostanskih potreb0 ãin. Zoper
opatovo voljo in skrivaj jih je vso noã odbiral in po hlap-
cih in tlaãanih po0 iljal v Veliki bor0 t. Po strmoviti rebri
nad samostanom je 0 e pred dnem postavil straÏo, da bi
na oãeh imela dolino in da bi brÏ sporoãila, ãe bi videla
kaj sumljivega.
Dan svetega Re0 njega Telesa je bil lep, sonãen. Meni-
hi so s preostalimi tlaãani opravili procesijo, potlej so
bliÏnji in daljni postali pred samostanom, da bi se kaj
pomenili.
»Joh, stra0 nih ãasov smo uãakali!« je tlaãan govoril v
gruãi moÏ. »In nihãe se ne zmeni, da bi nam pomagal.
Le davke so drli z nas, ãe0 , da vojsko zbirajo zoper Tur-
ka!«
»Kje je zdaj vojska?« je 0 e drug toÏil. »Turki pridejo,
kadar utegnejo, in lomastijo, koder hoãejo.«
»In kje je gospoda? Ha, ãe nas ne zna ali noãe obva-
rovati Turkov, ji ne tlaãanimo veã in ne pasimo lakom-
nega gradú!«
253
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
»Ali pa se sami zmenimo s Turki, kakor so se neki
zmenili po drugih deÏelah.«
»Paã res. Saj je tudi gospoda v besedi z njimi. Kdaj ste
0 e sli0 ali, da bi se Turki kaj dosti mudili z gradom?«
»Nikoli! Prideró kakor vihra, sam ne vé0 , kdaj in od-
kod, in se vselej lotijo le tlaãana in cerkve . . .«
»Gospoda je vsa pasja, nemara nas je res prodala Tur-
kom!«
»O, prekleti Turki! Vse ti vzemó ali poÏgó in razde-
nó!«
»In moÏa loãijo od Ïene, otroka od star0 ev, gole in
bose in neãlove0 ko strahovane tirajo s seboj . . .«
»Pa uboge Ïenske, mlade in nedolÏne, kaj morajo
prebiti sramote in muke!«
»Bog nas je pozabil, ves pekel se je odprl.«
»Gorje tudi tistemu, ki ostane Ïiv in doma. Ob vse je:
kar je pustil Turek, ti potlej vzame grad.«
»Oi prekleta gospoda! Zdaj, glej, je ni veã nikjer. Z
biriãi in drugimi hudiãi se je zaprla v grad, 0 e v cerkev in
k procesiji ni od nikoder bilo nobenega grajskih.«
»Da, po vseh grajskih travnikih bi lahko pasel, noben
biriã te ne bi pretepal in ti Ïivine jemal; tudi srnjaka in
jelena bi gonil, zajca zalezoval in medveda, pa te nihãe
ne bi tiral v jeão in ti strojil koÏe.«
»Hm, kar pravi0 , ni ne za na ramo ne za na voz. Kaj
meni0 , da se grad ne bo spet odprl in te poiskal?«
254
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
»To je res, tako res, kakor bi privezal in pribil!«
»Saj res, kaj bi ãesnali, kakor bi hodili po temi in iskali
sence. Vsega hudega bo 0 e zadosti, pa prav kmalu.«
»Jaz reãem in pravim, da bi vendarle bilo prav, ãe bi
jo kam uleknili, dokler ne vemo, kje se Turki Ïe nape-
njajo.«
»Menihi se niã ne ganejo, tudi nam, mislim, 0 e ni tre-
ba nikamor.«
»Saj res: odmakni pete, pa ti v vas prigolomi0 ijo kla-
teÏi, ki so takisto radospravni in tatinski.«
MoÏje bi bili 0 e nekatero rekli zoper Turke in gospo-
do, pa se je v rebri nad samostanom ba0 taãas oglasil rog
dogovorjeno znamenje, da straÏa vidi sumljive stva-
ri.
Tlaãani so onemeli, potlej pa zavpili kar v en glas: »Je-
zus, Marija Turki!«
StraÏa, ki jo je gospod AmbroÏ postavil tudi v lino sa-
mostanskih zvonikov, je zaãela biti plat zvona, a zbega-
ni tlaãani in samostanci so zdaj tudi sami opazili dim za
Krko, za Muljavo in povsod ondod okoli.
»Turki . . . Turki!« je vse vpilo in begalo okoli samo-
stana.
Gospod AmbroÏ je bu0 il iz samostana in zavpil: »Be-
Ïite . . . beÏite!«
255
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
Tlaãani so vre0 ãali, begali po dolini in po rebri in se
iskali, pa tako zme0 ani so bili od strahu, da niso beÏali
v hosto in go0 ão, kar tam okoli so motoglavili.
Gospod AmbroÏ je spremljal opata in nekaj starih
menihov, ki so se le neradi namerili v reber proti Veli-
kemu bor0 tu.
»BeÏimo!« so tlaãani vpili, ãe0 , tudi menihi Ïe beÏijo. [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
